Ruska kapelica
Ruska kapelica | |
 | |
Ruska kapelica (januarja 2011) | |
  Lega v Sloveniji | |
| Lega | ob cesti čez Vršič Občina Kranjska Gora |
|---|---|
| Koordinati | 46°26′33.28″N 13°46′3.82″E / 46.4425778°N 13.7677278°E |
| Zgrajeno | 1916 |
| Obnovljeno | 2005 |
| RKD št. | 855 (opis enote)[1] |
| Razglasitev NSLP | 1. februar 1985 |
Ruska kapelica je kapelica, postavljena kot pravoslavna kapela vojnih ujetnikov iz Ruskega imperija, ki so gradili cesto na Vršič. Naknadno je postala spominski objekt za žrtve, ki jih je kasneje zasul snežni plaz med gradnjo ceste čez gorski prelaz Vršič. Kapelica sv. Vladimirja je urejena v pravoslavnem slogu, ki izraža vero vojakov, ki so gradili cesto. Gradnja lesene kapele se je začela leta 1915, dokončana pa je bila v prvi tretjini januarja 1916.[2] Od njej je tudi spominski grob vojaka Petra Polovčeva. Spomenik na grobu je v obliki piramide z napisom v ruščini: »Sinovom Rusije« in je bil postavljen šele kasneje med letoma 1937 in 1938.[2] V povezavi s kapelico se pogosto pojavljajo miti o »ruskih« ujetnikih, grobovih v okolici in o izgradnji v spomin na žrtve snežnih plazov.[2]
Ruska kapelica je vpisana v Register kulturne dediščine Slovenije in je razglašena za kulturni spomenik državnega pomena.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]
V začetku leta 1915 je Kranjska gora postala pomembna strateška točka zaradi Soške fronte, ki se je pojavila med Avstro-Ogrsko in Italijo na reki Soči. Zaradi tega je vojska Avstro-Ogrske ukazala nujno izgradnjo ceste prek prelaza Vršič, ki bi povezala dolini rek Soče in Save. Cesta je bila nujna za hitrejši prehod avstrijskih enot in vojaške opreme prek prelaza. Gradnja ceste se je pričela maja 1915 in pri sami gradnji je sodelovalo okoli 10.000 vojaških ujetnikov (večji del iz Ruskega imperija, del pa iz Srbije, Italije in Črne gore). Ocenjuje se, da je med samo gradnjo ceste umrlo od 170 do 300 vojnih ujetnikov in od 10 do 80 avstro-ogrskih stražarjev.[2] Samo plaz 8. marca 1916 je zahteval 110 žrtev med ujetniki in 7 avstro-ogrskih stražarjev.[3][4] Kapelica je bila postavljena že pred plazovi za zagotavljanje duhovne oskrbe pravoslavnih ujetnikov v skladu z vojnim pravom, povezovanje s snežnimi plazovi oz. trditve, da je bila zgrajena v spomin na njih so šele kasnejšega izvora.[2]
Ob kapelici je grob »neznanega vojaka« Petra Polovčeva (oz. Polowčewa), ki je umrl med ujetništvom v 350. delovnem oddelku vojnih ujetnikov in je bil tam pokopan 17. novembra 1915. V bližini groba so v času vojne stale barake v katerih so živeli ujetniki. Pogosto so se tudi pojavljale trditve, da je ob kapeli »stotine« grobov, vendar o tem ni dokazov.[2]
Po vojni je bila kapela izropana in v slabem stanju. Leta 1932 je zasebno zemljišče na katerem stoji kupila Ruska matica, ki je tam začela prirejati proslave. Med 1937 in 1938 je bila v bližini postavljena grobnica v katero so bila prenešeni neznani posmrtni ostanki.[2]
Po vojni se je z leti vedno bolj poudarjalo prisotnost »ruskih« ujetnikov, ostali narodi, ki so bili med umrlimi ujetniki pa so bili pozabljeni (Italijani, Srbi, Črnogorci).[2] Podobno se je izraz »ruski« ujetniki začel enačiti z Rusi, čeprav se nanaša na ujetnike iz Ruskega imperija, katerega vojsko je sestavljalo še mnogo drugih narodov (Ukrajinci, Belorusi, Gruzinci, Tatari in drugi).[2] Poudarjanje Rusov je dodatno okrepila kasnejša postavitev grobnice vojaka ob kapelici z napisom »Sinovom Rusije« več kot tri desetletja po njeni izgradnji.[2]
Tako mit o gradnji v spomin na umrle v plazovih kot tudi o »ruskih« ujetnikih se še vedno pogosto pojavlja v večjih medijih, tudi v gradivih društva Slovenija-Rusija, ki pri kapelici organizira proslave.[2]
Značilnosti
[uredi | uredi kodo]Kapelica je zgrajena iz lesa na kamnitih temeljih. Okoli osrednjega dela se ob straneh nahajata dve kupoli. Kupoli ste narejeni v značilnem baročnem stilu za vzhodne pravoslavne cerkve. Z leve strani kapele se nahaja grobnica žrtev (simbolni grob), katerim je posvečena kapelica. Nad grobnico je postavljen spomenik v obliki piramide z napisom v ruščini: »Sinovom Rusije«. Napis uporablja rusko cirilico kot je bila v uporabi pred 1918. Spomenik je grobnica (kostnica), ki jo je v letih 1937–38 postavil stavbenik Josip Slavec.[5] Izvor kosti v grobnici ni znan, saj so bile prinešene iz neznane lokacije.[2]
Lokacija kapelice
[uredi | uredi kodo]Ruska kapelica je locirana v gozdu, na petem kilometru ceste Kranjska gora - Vršič na nadmorski višini 1.100 m. Okolica kapelice je ograjena in urejena s potkami in klopmi. Neposredno zraven grobnice se nahaja manjši vodni izvir, tako da po dvorišču pred kapelico teče potoček. Na nasprotni strani ceste je urejen parkirni prostor namenjen obiskovalcem kapelice. Samo nekaj sto metrov pred kapelico se ob cesti nahaja planinska postajanka Mihov dom.
Ruska cesta
[uredi | uredi kodo]V spomin nekaterim graditeljem ceste je bila leta 2006 cesta poimenovana v Rusko cesto. Cesta še danes služi prometu, saj je pomembna povezava med Kranjsko goro in Bovcem. Cesta je asfaltirana, medtem ko so vsi ovinki na cesti tlakovani in oštevilčeni. Vsako prvo nedeljo v septembru poteka po cesti mimo kapelice kolesarska prireditev Juriš na Vršič.[6]
Slovesnost
[uredi | uredi kodo]
Društvo Slovenija-Rusija vsako leto organizira spominsko slovesnost ob kapelici. Slovesnosti se udeležujejo tudi predstavniki ruske države, tako se je slovesnosti leta 2015 udeležil takratni ruski premier Dimitrij Medvedjev.
Leto kasneje, ob jubilejni stoti obletnici postavitve kapelice, pa je prisostvoval predsednik Ruske federacije Vladimir Putin.[7] Tam ga je pričakal levi del slovenske politične garniture, katerih podpora Putinu je bila označena za paradoksalno.[7] Obisk je bil sporen, saj je 2014 Rusija okupirala ukrajinski polotok Krim, sprožila vojno v Donbasu in bila obtožena vmešavanja v predsedniške volitve v ZDA.[8] Veleposlanik Ukrajine v Sloveniji, Mihajlo Brodovič, je obisk komentiral negativno in dodal, da »gre za še en ruski poskus privatizacije spomina na umrle ujetnike (različnih narodnosti) ter jih priključiti ti. "ruskemu svetu"«.[9] Ukrajinci v Sloveniji so na dan obiska izvedli protest.[10] Deset protiprotestnikov pa je prišlo izrazit podporo Putinu.[11] Novinar Branko Soban, poznavalec Rusije, je obisk označil kot hudo politično napako, saj naj bi legitimiral Putinovo agresorsko politiko.[12] Tudi diplomati EU so obisk komentirali negativno, saj je predstavljal možnost spodkopavanja enotnosti EU proti ruski agresiji, in Slovenijo izpostavili kot eno izmed bolj priljubljenih ruskih tarč.[13]
Branko Soban je po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022 predlagal, da se kapelica glede na številne Ukrajince, ki so bili del ti. »ruskih« ujetnikov iz pietete do Ukrajincev preimenuje v Ukrajinsko kapelico.[14] Po ruski invaziji je udeležba na slovesnosti močno padla, udeležil se je ni več tudi noben predstavnik državnega vrha. Edini vidni udeleženci so bili Zoran Janković, Karl Erjavec, Zmago Jelinčič in nekateri gospodarstveniki.[15] Na slovesnosti 2024 je Karl Erjavec trdil, da so bili ujetniki iz Ruskega cesarstva, ki se je borilo proti Avstroogrski, del katere so bili Slovenci, »naši zavezniki«.[16]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 855«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ 2,00 2,01 2,02 2,03 2,04 2,05 2,06 2,07 2,08 2,09 2,10 2,11 Košir, Uroš (1. januar 2022). »Ruska kapelica in grob neznanega ujetnika med mitom in resnico«. Kronika (Ljubljana). Zveza zgodovinskih društev Slovenije. str. 375–386. COBISS 115691267. Pridobljeno 4. februarja 2024.
- ↑ Marko Simić: Po sledeh soške fronte (Ljubljana, 1996), str. 88.
- ↑ Franc Uran, "Kako se je delala cesta na Vršič", Planinski vestnik, XIII/1957, s.151-163
- ↑ Nadbath, Barbara; Mlekuž, Dimitrij; Boštjančič, Janko, ur. (2018). Vojni ujetniki carske Rusije v prvi svetovni vojni na slovenskem ozemlju (PDF). str. 109. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 31. julija 2023. Pridobljeno 31. julija 2023.
- ↑ »arhivska kopija«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 17. avgusta 2016. Pridobljeno 23. junija 2016.
- ↑ 7,0 7,1 »Reportaža s Putinovega obiska ali najdaljši dan pod Vršičem«. MMC RTV-SLO. 31. julij 2016. Pridobljeno 31. julija 2016.
- ↑ »Putin cannot escape controversy even in remote Slovenian chapel«. The Irish Times (v angleščini). Pridobljeno 4. februarja 2024.
- ↑ Brodovič, Mihajlo (22. julij 2016). »My personal perception of Putin's visit to Slovenia«. slovenia.mfa.gov.ua. Ukrajinska ambasada v Republiki Sloveniji. Pridobljeno 4. februarja 2024.
- ↑ »Russia's Putin Visits Slovenia Amid Simmering Tensions With West«. Radio Free Europe/Radio Liberty (v angleščini). 30. julij 2016. Pridobljeno 4. februarja 2024.
- ↑ »V gozdu so se skrivali pripadniki specialnih enot z avtomatskim orožjem«. siol.net. Pridobljeno 4. februarja 2024.
- ↑ »Ukrajinska kapelica«. www.delo.si. Pridobljeno 21. avgusta 2024.
- ↑ »Russia's Putin Visits Slovenia Amid Simmering Tensions With West«. Radio Free Europe/Radio Liberty (v angleščini). 30. julij 2016. Pridobljeno 26. junija 2024.
- ↑ »Ukrajinska kapelica«. Delo.si. 30. julij 2022.
- ↑ »Kdo od slovenskih politikov sploh še pride k Ruski kapelici? | 24ur.com«. www.24ur.com. Pridobljeno 27. julija 2024.
- ↑ »Karl Erjavec naštel tiste, s katerimi bi sodeloval«. www.zurnal24.si. Pridobljeno 14. oktobra 2024.
Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Prostorski prikaz okolice Ruske kapelice (obdobje marec 2013)
Predstavnosti o temi Ruska kapelica v Wikimedijini zbirki
